Ko se rodimo in se utelesi naša duša, z ene strani s seboj prinesemo spomin duše, z druge strani pa prevzamemo nase programe prednikov, kulture in osebnosti.
Spomin duše je odtis spominov, ki jih duša nosi iz življenja v življenje. Lahko nosimo karmo in slabe dušne spomine, ki so pustili v nas travmatične odtise. Duša se zakrči in nosi te odtise s seboj, tudi ko odidemo iz telesa na naslednje potovanje. Programi prednikov, kulture in osebnosti so zapisani, spravljeni, v celičnem spominu in se prenašajo iz generacije na generacijo. Ti programi lahko povzročajo bolezen, strah, travmo, stres. Omejujejo nas in nam preprečujejo ustvariti in živeti naš polni življenjski potencial. Strah, travme in negativne izkušnje pa ustvarjajo v celici odtise v obliki krčenj. Ugotovljeno je bilo, da DNK poleg snovne razsežnosti vsebuje tudi elektromagnetno razsežnost. Ta elektromagnetni del lahko primerjamo s trdim diskom računalnika - namreč v ta elektromagnetni del DNK se zapisujejo vse naše fizične, čustvene, umske izkušnje naših prednikov (npr. bolezen, strahovi, …). Spomin na vsa ta izkustva je najpogosteje potisnjen globoko v podzavest. Telo postane napeto, celice se zožijo in stisnejo, postanejo toge in omrtvičene. Podzavestna napetost in tesnoba v celicah blokira prost pretok energije skozi telo, nam onemogoča čutiti radost in se odpreti navzven, kar ustvarja številne bolečine in bolezni. Za spremembo in odpravljanje vseh teh težkosti, zagozdenosti v naših življenjih so nam v tem času na voljo svete zdravilne energije. Te energije nas peljejo skozi ljubeč in globok očiščevalen proces, ki lahko zbriše iz celičnega spomina naše stare travme, vzorce obnašanja in bolezen. Aleksandra Saša Krumpak |